Ko je kraljeval značaj - Zgodba o Ronaldu Reaganu

Opomba:

Opis vsebine:

Ronald Reagan je že od svojega prvega dne v Beli hiši užival naklonjenost javnosti in kmalu osvojil srca mnogih Američanov. Peggy Noonan, njegova posebna svetovalka, v knjigi odkriva, da je bila skrivnost Reaganovega uspeha v njegovem značaju, ki so ga odlikovali pogum, vztrajnost, iskrenost in neverjetna potrpežljivost z nasprotniki. Noonanova izraža svoje poglede na Reagana, kot tudi poglede predsednika Busha, Reaganovih varnostnikov, sodelavcev iz Bele hiše in njegove družine, ki odkrivajo resničen značaj človeka, ki je, celo po ocenah svojih nasprotnikov, stvaritelj zgodovinskih sprememb. Knjiga na piker, eleganten in duhovit način opisuje Ronalda Reagana, ne le kot predsednika, ampak predvsem kot človeka.

...

Evropski uniji se je zgodila Grčija.
Ljudje so šli na ulice in se uprli znižanju dosedanjih plač, pokojnin, štipendij, bonusov, dodatkov in raznih subvencij. Videti je, da se evropski problemi ne bodo ustavili le pri Grčiji. Prav lahko se zgodi, da bodo plameni gospodarske krize zajeli še druge države stare celine. Morda tudi nas.

Naše gospodarske težave izvirajo iz dvojega: prevelike potrošnje na eni in premalo ustvarjenega družbenega produkta na drugi strani. Toda, kdo je danes sposoben to ljudem pojasniti na način, da ga bodo poslušali in tudi razumeli? Ali takšen politik še kje obstaja?
Letos mineva 30 let od vstopa Ronalda Reagana v Belo hišo. Od svojih predhodnikov se je ločil po tem, da je ljudem od prvega dne pojasnil, da ZDA lahko trošijo le toliko kolikor ustvarjajo. Ljudem je še povedal, da bodo breme krize nosili vsi družbeni sloji in da ne bo nihče pri tem privilegiran.

Podjetnikom in ljudem je ponudil možnost, da si sami ustvarijo nova delovna mesta. Znižal je davke.

Njegov pristop k gospodarstvu lahko enostavno opišemo z dvema stavkoma.
Porabimo lahko le toliko kolikor ustvarimo.

Odlomek:

Sredi devetdesetih let so me z univerze v Austinu iz Texasa povabili, da bi bila ena od predavateljic v seriji predavanj, v katerih naj bi zgodovinarji in avtorji govorili o značajih sodobnih predsednikov. Čast mi je bilo sodelovati na srečanju, ki so se ga udeležili še Doris Kearns Goodwin, ki je govorila o Franklinu Rooseveltu, David McCullough, ki je predaval o Harryju Trumanu, Henrik Hertzberg, ki je pokrival Jimmyja Carterja in Michael Beschloss, ki je opisoval Georgea Busha starejšega.

Ob začetku moje predstavitve sem izpostavila merilo, po katerem bi lahko presojali značaj predsednika, in sicer, ali je izpolnil obljube, ki jih je dal ob kandidaturi za predsedniški položaj. Bila sem mnenja, da je Reagan večino obljub izpolnil, toda ko sem zadevo podrobneje raziskala in primerjala tisto, kar je obljubil leta 1980 in kar je uresničil do leta 1988, ob rezultatih nisem bila zgolj zadovoljna, temveč tudi ganjena.

V predvolilni tekmi leta 1980 je obljubljal znižanje stopnje inflacije. V zadnjem letu Carterjeve administracije je znašala 12,8 odstotka. Vrhunec je dosegla marca istega leta, pri 14,8 odstotka. Do leta 1983 je Reagan sprejel nepriljubljene in politično škodljive ukrepe, kot je bila omejitev ponudbe denarja na trgu, ki je gospodarstvo pahnila v še hujšo recesijo, vendar se je inflacija spustila na manj kot 4 odstotke. Še pomembneje je, da se je inflacija v času njegovega mandata zajezila med tremi in štirimi odstotki. Na kratko rečeno, inflacijo mu je uspelo znižati na eno tretjino tistega, kar je nasledil.

Obljubljal je, da bo znižal davke. V trenutku, ko je vstopil v Belo hišo, je najvišja stopnja dohodnine znašala 78 odstotkov. Ko je zapuščal predsedniško funkcijo, je bila znižana na vsega 35 odstotkov. Stephen Moore z inštituta Cato je dejal, da v zadnjih petindvajsetih letih noben ukrep ni imel globljega učinka na gospodarstvo kot Reaganovo znižanje davkov v letu 1981. »Ko je bil Reagan izvoljen, je bilo gospodarstvo v kolapsu. V letih 1980 in 1981 smo bili sredi najhujše depresije po veliki depresiji iz 30. let …

Reaganovo rezanje davkov, kombinirano z zdravo denarno politiko, deregulacijo in odpravo trgovinskih ovir, je ustvarilo pogoje za robustno gospodarsko rast … Konjunktura se je nadaljevala še v 90. letih, ko govorimo o največjem blagostanju v ameriški zgodovini.« Koliko je to znašalo v številkah? Družbeni produkt je zrasel za več kot tretjino oziroma za 15 tisoč milijard dolarjev. Še pomembneje je, da so v obdobju med 1981 in 1989 porast dohodkov v svojih žepih čutili prav vsi sloji prebivalstva.

 
Reagan je dejal, da bo ponovno zagnal gospodarski stroj. Za primerjavo si še enkrat preberite zgornje številke. In poglejte še nekaj: Borzni indeks Dow Jones, ki je bil ob začetku njegovega mandata vreden 800, je do njegovega odhoda zrasel na 2400.
Rekel je, da bo odpravil administrativno določanje cen bencina. To je storil in cene goriva so se znižale.

Obljubljal je, da bo zmanjšal nezaposlenost. Ko je nastopil funkcijo, je bila 7,4-odstotna. Ko je zapuščal svoj urad, je bila nižja za 30 odstotkov oziroma visoka zgolj 5,4 odstotka. Še bolj razveseljivo je bilo, da so se odpirala nova delovna mesta in številni novi poklici.
Dejal je, da bo pristrigel obrestne mere – in jih tudi je, saj so se v času njegovega mandata prepolovile. Zvezni register, ki zajema pravilnike in regulacijo gospodarstva, je v času Carterja obsegal 87 tisoč strani. Reagan je do leta 1986 dolžino omenjenega registra skrajšal na 47 tisoč strani. Rekel je, da bo zmanjšal število zaposlenih v birokraciji in jih je.

Obljubil je, da bo zmanjšal proračun in to je tudi storil. Sicer mu to ni uspelo v obsegu, kakršnega si je želel, vendar je zgodovinar Michael Barone o tem dejal: »Proračunski rezi niso drastično zmanjšali državnih izdatkov, vendar so bili jasen signal, da država ne bo več trošila hitreje kot raste gospodarstvo. Med leti 1979 in 1981 je državna poraba vsako leto skočila za 15 do 17 odstotkov, med leti 1981 in 1984 pa za 5 do 8 odstotkov letno.«
Napovedal je, da bo za predsednika vrhovnega sodišča ustoličil žensko.

Rekel je, da bo nasprotoval rasnim kvotam. Rekel je, da bo za zvezne sodnike imenoval več konzervativcev. Obljubil je, da bo nasprotoval splavu. Napovedal je, da bo skušal izgraditi protiraketni sistem obrambe pred medcelinskimi izstrelki. Napovedal je okrepitev oboroženih sil. Rekel je, da bo vojna mornarica štela blizu šeststo ladij. Vse, kar je obljubljal, je izpolnil do zadnje vejice ...

 


Pomagaj si sam in država ti bo pomagala (z nižjimi davki).
Je to tisto kar bi bilo danes treba povedati Grkom in drugim državam v EU, ki kopičijo proračunske deficite?

 
Knjiga Ko je kraljeval značaj: Zgodba o Ronaldu Reaganu na več kot 300-tih straneh opisuje kako je Reaganu uspelo ljudi prepričati o nujnosti sprememb in izvleči državo iz ene najhujših recesij po letu 1929.