Od katedrale do palačinke - Tisk, branje in znanje v digitalni družbi

Opis vsebine:

Knjiga Od katedrale do palačinke primerja prelom, ki ga je izum tiska povzročil v zgodnji novoveški Evropi s prelomom, ki ga je v sodobni civilizaciji povzročil pojav svetovnega spleta in digitalnega komuniciranja.

Avtor Miha Kovač analizira številne razlike in podobnosti med obema komunikacijskima revolucijama in pokaže, da je knjižni format zadnjih petsto let omogočal prenos, hranjenje in posredovanje kompleksnih in zahtevnih vsebin na ekonomsko racionalen in praktičen način, ki ga digitalna civilizacija vsaj zaenkrat še ni presegla.

Uvodno pojasnilo

V pričujočem delcu bom poskusil odgovoriti na dve vprašanji: prvič, kaj je tiskana knjiga in katere njene lastnosti jo ločijo od ostalih medijev, in drugič, na kakšen način je delovanje tržnih mehanizmov vplivalo na knjižno produkcijo in na samo vsebino tiskanih knjig.

Nakazani odgovori na ti nekoliko heretični vprašanji - povezovati kulturno zgodovino z delovanjem tržnih mehanizmov je v kontinentalni Evropi pač nekaj neobičajnega - nam bodo nato v drugem koraku pomagali pojasniti, kakšne spremembe so se v sodobnih družbah začele dogajati z rojstvom digitalne tehnologije in digitalnih medijev, hkrati pa tudi nakazati, kje in kako se začenja lomiti komunikacijska paradigma, s pomočjo katere smo kompleksne in zahtevne vsebine posredovali drug drugemu zadnjih tristo let in se hkrati skozi te procese oblikovali v različne zamišljene skupnosti, od katerih je najočitnejši pečat v zadnjih nekaj sto letih pustila nacionalna.

Nimam se za preroka, da bi upal napovedati, kakšna bo nova, digitalna komunikacijska paradigma, niti nisem katastrofik, da bi ob morebitnem koncu klasična tiskarske komunikacijske paradigme videl tudi konec vsega tistega, kar je intelektualno vzpostavilo našo civilizacijo.

V pričujoči knjižici želim opozoriti predvsem na to, da tiskana knjiga ni zgolj predmet, ki bi ga lahko definirali z njegovimi fizičnimi lastnostmi, ampak je komunikacijsko sredstvo, ki je s svojim specifičnim načinom hranjenja in posredovanja vsebin pomembno sooblikovalo našo civilizacijo na način, ki se mu ne bi bilo razumno odpovedati kar čez noč.

Zato krasni digitalni novi svet ne bo tako krasen in nov, kot verjamejo nekateri preroki računalniške dobe. Bo pa nedvomno drugačen od vsega, kar smo poznali doslej.

V uvodnem poglavju bom najprej nakazal nekatere ključne spremembe, ki so se zgodile v zadnjih nekaj letih v komunikacijskem vesolju.

Nato bom v poglavju 2.0 na kratko opisal ključne postaje v razvoju tiskane knjige ter pokazal, kakšne so temeljne komunikacijske lastnosti knjige in kakšen poslovni knjigotrški model se je ob njej izoblikoval skozi zadnjih tristo let.

V poglavju 3.0 in 4.0 bom nakazal, kako se je v digitalnem kiber vesolju ta model začel spreminjati, glavni razlog za te spremembe pa bom poiskal v spremenjenem in - recimo tako - neprimerno bolj fluidnem razmerju med knjižno vsebino in njenim digitalnim nosilcem.

Videli bomo, da je to spremenjeno razmerje najedlo star knjižnozaložniški poslovni model, hkrati pa ga ni uspelo zrušiti, niti ni omogočilo nastanka novega modela, vsaj zaenkrat še ne, ki bi knjižne vsebine distribuiral skozi družbo učinkoviteje kot stari model.

Kot bomo videli, so razlogi za to žilavost predvsem kulturne in manj tehnološke narave, povezani pa so s precej podobnimi dilemami, kot so pred 2500 leti, ob vzponu abecedne pisave, mučile Sokrata.  

O AVTORJU