Camino - Moja samotna pot ali čiščenje duše in telesa po žensko

Opis vsebine:

Camino, romanje v Santiago de Compostelo (El Camino de Santiago), ki je poleg Rima in Jeruzalema največja svetovna krščanska in romarska pot.

Kaj pripelje žensko srednjih let s skoraj odraslima otrokoma, dobro službo, standardom srednjega razreda (hiša, avto ...), popolno ne športnico k odločitvi, da prepešači osemsto kilometrov in zamenja ležerne počitnice s poležavanjem ob morju za trideset dnevno hojo?

"Na Caminu sem preživela najlepši mesec svojega življenja. Vsaka pot se začne z razlogom in tudi jaz sem na pot šla iskat odgovore na vprašanja. 807 km dolga pot se začne s prvim korakom, ki je bil prepleten z eno samo mislijo - da bom zmogla. Nahrbtnik je bil težak, noge so bolele, glava je bila polna zmedenih misli, srce je jokalo in kričalo ...

Prepuščala sem se življenju in verjela, da je za moje najboljše poskrbljeno. Vztrajala sem z nasmehom na obrazu, ki se je počasi naselil tudi v notranjost in s seboj prinesel mir. Stojim pred katedralo. Ni rdeče preproge, nihče mi ne čestita, ni zastav ...

Stojiš, ves sam in majhen in solze ti tečejo po licih. V sebi čutim eno samo hvaležnost. Za življenje, za pot, za domače in prijatelje. Med katedralo in mano se je ustavil avtobus in moja prva reakcija je bila jeza - 800 km sem prehodila, da gledam avtobus. Potem so začeli ven voziti invalide in žal mi je bilo mojih misli. Jaz sem lahko prehodila, marsikdo od invalidov bi tudi raje hodil peš, če bi le lahko, lahko bi se doma smilil sam sebi, pa je prišel občudovat Santiago. Pri kolesarili so tudi navdušeni in utrujeni kolesarji.

Za vse je bilo dovolj prostora, sonca, ljubezni in radosti ... In ko sem to dojela, je bila pred mano katedrala sv. Jakoba v vsej svoji mogočnosti in lepoti. Camino mi je dal mnogo več, kot sem si upala predstavljati v najlepših sanjah. Je nepozabna izkušnja in preizkušnja. Je pot, ki sem jo prehodila sama zase in tega mi nihče ne more vzeti. Je moč, iz katere črpamo Je mir in zaupanje, ki sta se naselila v mojem srcu in tam ostala. Od srca privoščim vsem, ki vam je Camino še neznanka in vas bo nanj zaneslo tako kot je mene." - Nika Weiffenbach, Železniki