AFGANISTANSKE PRIPOVEDKE

“S petjem te bom uspaval. Ko boš prišla v deželo čarovnij, moraš slediti reki, dokler ne prideš do mostu. Stopi preko mostu na drugo stran. Kmalu boš zagledala velik grad iz rdečega kamna, obkrožen s prelepim vrtom. Pojdi po poti skozi drevored. Stopi skozi majhna steklena vrata, ki vodijo iz vrta v velikanovo spalnico, in pod njegovo posteljo boš našla vrečko s praškom.”

“Ah, bulbul, hitro zapoj, da me uspavaš, samo oči zaprem in že bom v deželi čarovnij,” je rekla Ajša.
“Toda pazi, ko boš tam, ničesar ne jej in ne pij! Kajti če boš to storila, se ne boš nikoli več zbudila. Jaz bom tedaj obsojen, da preostanek svojih dni na obličju zemlje preživim kot ptič,” je rekel slavec. “Ti pa se na žalost ne boš mogla nikdar več vrniti domov.”

Ajša je tedaj spet legla v posteljo. Ptica je začela peti, ona pa je čez nekaj trenutkov zaprla oči in že je sanjala. Slavec je skočil nazaj v slonokoščeno kletko in zaprl vrata, da bi počakal v njej, dokler se princesa spet ne zbudi.