Drama je biti otrok

S knjigo Drama je biti otrok se Alice Miller prvič predstavlja slovenskim bralcem, zato smo slovensko izdajo opremili z esejema dr. Mirana Ožine in dr. Bernarda Stritiha, da bi bralcem omogočili čimboljši uvid v njena spoznanja in analizo otroštva s katerimi je pokazala, kako je tradicionalna vzgoja slepa za resnične potrebe otrok. In prav zaslepljenost tradicionalne vzgoje je eden od temeljnih vzrokov za narkomanijo in nasilje v današnji družbi.

"Kako bi bilo, če bi stal pred vami hudoben, grd, togoten, ljubosumen, len, umazan, smrdljiv? Kje bi bila potem vaša ljubezen? In vse to sem vendar tudi bil. Ali to pomeni, da pravzaprav niste ljubili mene, ampak to kar sem se pretvarjal da sem? Dostojnega, zanesljivega, sočutnega, razumevajočega ali prijetnega otroka, ki v bistvu sploh ni bil otrok? Kaj se je zgodilo z mojim otroštvom? Ali nisem bil zanj ogoljufan? Saj ne morem nikoli več nazaj. Nikoli ga ne bom mogel nadomestiti. Od vsega začetka sem bil majhen odrasel človek. So bile moje sposobnosti preprosto zlorabljene?"

Pri naši vzgoji je samo po sebi umevno, da velikokrat najprej spodrežemo žive korenine, potem pa skušamo po umetni poti nadomestiti njihove naravne funkcije. Tako npr. zaviramo otrokovo radovednost (nekaterih stvari se ne sprašuje), pozneje pa, ko bo otroku naravna želja po učenju izginila, mu bomo pri šolskih težavah ponujali dopolnilni pouk.

Alice Miller, Drama je biti otrok